Kritika / Jauja: Raj na zemlji

za +

Srce teme.

Jauja izgleda kot predelava Iskalcev, kultnega, perverznega, kontroverznega Fordovega vesterna, v katerem je John Wayne iskal svojo mladoletno nečakinjo, ki so jo ugrabili Indijanci.

Toda ko jo najde, bi jo najraje ubil – ker jo je “druga stran” deflorirala in “okužila”. In ko gledate Jaujo, ki se dogaja v rajski, sublimni, neokrnjeni Patagoniji 19. stoletja, se sprašujete: kakšne možnosti ima mladoletna Ingeborg (Viilbjork Mallin Agger), če jo bo našel njen posesivni oče, “srd božji”, danski stotnik Dinesen (Viggo Mortensen), ki je z njeno nedolžnostjo tako obseden kot John Wayne z nedolžnostjo svoje nečakinje? Neki vojak, član osvajalske, kolonialne ekspedicije, jo je namreč “ugrabil” in odpeljal v neznano. In tu je paradoks: za tujega zavojevalca, ki je prišel, da bi koloniziral, defloriral in okužil rajsko deželo, ni hujšega zločina od hčerine izgube nedolžnosti. Raj ni izgubljen, ko pridejo brutalni, križarski, onanistični kolonialisti, ampak ko kolonialistova hči izgubi nedolžnost, ali bolje rečeno: raj je izgubljen, ko incest ni več mogoč. Toliko o raju, ki morda sploh ni obstajal. In toliko o punci, ki morda sploh ne obstaja.

(Kinodvor)