Slava vojvodine Kranjske

Že Franc Jožef o obsojenih poslancih

Na omrežju Twitter je začel krožiti odlomek iz Zakonika in ukaznega lista vojvodine Kranjske iz leta 1869, torej iz zgodnjih let Avstro-Ogrske. Odlomek navaja člen o obsojenih poslancih. Zakon oziroma »8. postava« določa, da »če je poslanec deželnega zbora zaradi kakega kaznivega dejanja obsojen na kako kazen, ki ima po zakonu to posledico, da izgubi pravico biti voljen in voliti v deželni zbor, potem tudi sam ne sme biti več del deželnega zbora«. Gre za člen, ki je urejal odvzem funkcije, če je bil poslanec deželnega zbora med mandatom obsojen zaradi kaznivega dejanja.

Še zgovornejši je 18. člen volilnega reda (oz. »7. postava«) – ta določa, da se »v deželni zbor ne smejo voliti, niti izvoljene biti tiste osebe, ki so bile obsojene na kazen zaradi prestopka proti tatvini, nezvestobi ali po deležnosti teh prestopkov ali po goljufiji«. Člen je bil leta 1869 noveliran, vendar je obstajal že v izvornem volilnem redu za Kranjsko, izdanem 26. februarja 1861. »Volilni red je bil del nove zakonodaje, imenovane tudi ’februarska ustava’, ki je po desetletju absolutistične vlade Avstriji dokončno prinesel ’novo vladanje’, kakor so zapisali v Kmetijskih in rokodelskih novicah 6. marca 1861,« pravi zgodovinar Janez Polajnar. Po njegovih besedah so novice pri tem zapisale še: »Za poslanca v deželni zbor se more vsak voliti, ki je domač v našem cesarstvu. Naj je kdorkoli, naj stanuje kjerkoli hoče, v tistem kraju ali pa kje drugod daleč proč, le da ima pravico tudi sam voliti in pa izvoljen biti, da je star vsaj 30 let, in da uživa čisto vse državljanske pravice, da ni bil nikoli zavoljo kakega hudodelstva, pregreška itd. kriv spoznan ali le za voljo pomanjkanja dokazov izpuščen, ali na kant dan.«

Vprašanj, kakršna si postavljamo v današnji demokratični Sloveniji, v času Franca Jožefa ni moglo biti – zakonodaja je črno na belem določala, kdo je lahko izvoljen v deželni zbor in kdo lahko v njem sodeluje. Besedni zvezi »obsojeni poslanec« in »obsojeni kandidat za poslanca« sta bili v Avstro-Ogrski protislovni in ne predmet političnih ali pravnih razprav.