Kritika / Veliki hipohonder

proti

Namišljeni bolnik.

Veliki hipohonder je himna alternativni medicini – dokaz, da homeopatija deluje. Zdravilo redčiš toliko časa, da postane voda – in potem prime. In nikoli ne bi uganili, kdo v tej francoski farsi igra vodo.

Pazite: Romain Faubert, ki ga igra Dany Boon, Louis de Funès brez esprija, je osameli samski samec (40-letni devičnik?), ki mu ni lahko, pa ne zato, ker se preživlja kot fotograf pri enciklopediji medicine, ampak zato, ker je prepričan, da ima vse bolezni, ki jih popisuje ta enciklopedija. Čisto vse. Zato se stalno zvija, kremži in pači. Zato se utaplja v hipohonderski, nevropatski mimiki. Zato je totalni pacient. In zato ima le enega prijatelja – jasno, zdravnika (Kad Merad). Toda antibiotiki ne pomagajo. V resnici nič ne pomaga. Faubert, superhonder, je tako zjeban moški, da mu ne more pomagati niti moški, kar pomeni, da je treba poseči po alternativni medicini, po homeopatskem zdravljenju – najti mu je treba idealno žensko (Alice Pol), “žensko njegovega življenja”. Ženska je alternativa uradni medicini, homeopatski fiks, izhod v sili, voda, pač to, kar sodobni moški potrebuje – negovalka, bolničarka, patronažna sestra, humanitarna delavka, po možnosti še imigrantka. Ha! Od moškega, ki je na ženske tako neandertalsko alergičen, lahko povsem upravičeno pričakujemo, da bo imel vse bolezni tega sveta in da bo povsod videl le mikrobe, bakterije in druge parazite.

(le Cineplexx)