Peticija dvoličnežev

Novinar Borut Mekina je v zapisu Peticija dvoličnežev zapisal, da sva v peticiji za privatizacijo podprla nasprotovanje pisanju fiktivnih študij za državna podjetja, drugače pa naj bi ravnala v preteklosti sama, saj naj bi za družbo Vzajemna v letu 2009 napisala fiktivno študijo v višini preko 300 tisoč EUR. Te zapisane laži ne morejo biti dlje od resnice, kar bi novinar zlahka preveril pri naju ali Vzajemni. A že naslov, s katerim nama avtor poskuša podati žaljivo osebnostno oznako, kaže na odsotnost želje po objektivnem novinarskem poročanju, ampak zgolj diskreditacijo dveh izmed številnih podpornikov privatizacije. Da novinar Mekina ne bi v prihodnje prihajal v skušnjavo in ponavljal neresničnih navedb, jih na tem mestu tukaj izpostavljava:

Prvič, družba Vzajemna ni državno podjetje, temveč zasebna zavarovalnica v lasti zavarovancev. V časopisu, ki toliko piše o državni in zasebni lastnini, bi lahko osvojili vsaj osnove ZGD.

Drugič, Sašo Polanec in Igor Masten v letu 2009 nisva bila v pogodbenem odnosu z družbo Vzajemna. Sodelovala pa sva pri pripravi modulov za upravljanje s tveganji, ki jih je za družbo Vzajemna pripravljala družba Adacta.

Tretjič, za družbo Vzajemna ni bila narejena študija, temveč sistem za upravljanje z obveznostmi in naložbami v okviru regulatornih zahtev Solvency II. Celoten paket metodoloških orodij in pripadajoči informacijski sistem.

Četrtič, sistem za Solvency II je vse prej kot fiktiven. Po njegovem razvoju v 2009 se je v kasnejših letih uspešno implementiral v poslovanje družbe Vzajemna in to pod vodstvom uprav, ki so sicer razčiščevale z nepravilnostmi v družbi Vzajemna. Družba Vzajemna je tako kot prva v Sloveniji dobila delujoč in s strani regulatorja odobren sistem za Solvency II.

Petič, srečna bi bila, ko bi za opravljeno delo prejela 300 tisoč EUR. Sva bila pa zelo zadovoljna tudi z dvajsetino tega zneska.

Šestič, niti spodaj podpisana niti drugi mladoekonomisti si nismo po elektronski pošti dopisovali, da moramo narediti zapleten model zgolj zato, da bi se upravičila cena.

Sedmič, danes se morajo tudi druge zavarovalnice v Sloveniji podrediti regulatornim standardom Solvency II. V ta namen bodo investirale milijone. Po uspešni implementaciji v praksi jim lahko naša ekipa ponudi odlično delujoč sistem. Zato danes takšen produkt ne stane »več kot 300 tisoč EUR«, temveč neprimerno več kot 300 tisoč EUR. Kljub temu pa je za najmanj milijon EUR cenejši od konkurence.

Če povzameva, novinarju Borutu Mekini je pri svojem pisanju očitno zmanjkalo argumentov, zato je zapisal kopico laži. Če jih je toliko v enem odstavku, si lahko predstavljate, koliko jih je šele v celotnem članku. Ker lažnivosti svojih trditev ni preveril pri naju, je po najinem mnenju kršil novinarski etični kodeks. To o novinarju pove vse.