Kritika / Ugrabitev Michela Houellebecqa

za

Woody Allen sreča Charlieja Kaufmana.

Michel Houellebecq je literarni Charlie Hebdo: v svoji karieri je mnoge “karikiral” in en passant užalil, tudi muslimane, ko je leta 2002 izjavil, da je “islam najneumnejša religija.”

Ko je pred nekaj leti za dlje časa skrivnostno izginil, so najprej pomislili, da so ga ugrabili. Na srečo Islamske države tedaj še ni bilo, Al Kaida pa je bila v defenzivi. In Ugrabitev Michela Houellebecqa je obešenjaška, skoraj burleskna reimaginacija tega “nedogodka”. Houellebecqa, ki ga igra Houellebecq, namreč trije clueless proletarci ugrabijo in skrijejo, toda njemu je vseeno, ali je v ujetništvu ali na svobodi. Tam zunaj, na svobodi, ga itak vse moti: Francija, Evropa, demokracija, eksperti, moderna arhitektura, Mozart, pisatelji. Stalno nerga, vse se mu zdi precenjeno. Zvezdnik, pripadnik elite, je z vsem tako nergaško nezadovoljen kot proletarci, zato se čudovito ujamejo. Ko srečajo svojega sovražnika, končno srečajo nekoga, s katerim se lahko strinjajo. Vprašanje pa je, kako bi se Houellebecq ujel s člani Islamske države, če bi ga ugrabili. A če bi ga ugrabili, bi jim še vedno lahko rekel: Glejte, samega sebe znam užaliti bolje kot kdorkoli!

(Cankarjev dom)