Kritika / Victor Klemperer: LTI – Lingua Tertii Imperii (Govorica tretjega rajha)

+ + + + +

Kako je govorica nacistične stranke pronicala v nemški jezik in s tem usmerjala občutke in razmišljanje ljudskih množic, pa tudi intelektualcev.

Knjiga je vrhunska analiza, ki jo je napisal profesor filologije v esejističnem jeziku. Obenem je pričevanje o preživetju. Klemperer je bil ugleden publicist, novinar in univerzitetni profesor, s prihodom Hitlerja na oblast pa je končal kot skladiščnik. Ker je bil poročen z Nemko, ga niso poslali v taborišče in tako je do padca režima bival kot jud sredi rajha.

Šestdesetletni gospod je prenašal ponižanja, se jim izmikal, vseskozi pa je bral in pisal. V nemogočih razmerah, saj mu je bil vstop v knjižnice prepovedan, je opustil svojo strast proučevalca francoske književnosti in začel brati vse, kar mu je prišlo pod roke: od nacistične propagande, nove literature, govorov Goebbelsa in Führerja pa do šolskih učbenikov. Vsak dan je pisal dnevnike in zapiske o govorici, ki jo je poslušal na ulici, v tramvaju in med sodelavci. Besede in fraze, ki so dominirale, so se širile na vse strani, tudi med nasprotnike režima, celo sam je kdaj nezavedno uporabil kakšno. Pojem »herojstvo« na primer je dobil nov pomen, zakaj uporabljali so ga le v smislu hvale vojaških podvigov, junaštva taboriščnikov, ilegalcev in arijskih žena, ki so se uprle pritiskom, da se ločijo od judovskih mož, pa ni popisoval. Naci govorica je preživela vse, celo svoje protislovje: v biti je poveličevala sunek, napad, ko pa se je »Blitzkrieg« spremenil v statično fronto ali celo v umik, je ustvarila nov izraz, tako da je umik postal zmagoviti »sunek nazaj«. Segla je celo v interpunkcijo, ko je uvedla ironični narekovaj, ki pa se ni uporabljal za citiranje, ampak za omalovaževanje kot v primeru »znanstvenik« Einstein. Antinacistična knjiga, ki je nastala v času rajha, njen izid takoj po vojni pa je bil eden temeljev procesa denacifikacije jezika.