Kritika / Erving Goffman: Predstavljanje sebe v vsakdanjem življenju

+ + + +

Priročnik, kako uspeti v osebnem in poslovnem življenju?

Nak, prevod več kot pol stoletja stare študije o sociologiji vsakdanjega življenja. Skratka, katero masko si nadenem in kako naredim vtis na drugega. Najsi bo na plaži, med predavanjem, ko vstopim kot mojster v hišo, kot gost v baru, kot gost v teve oddaji ali pa kot uslužbenec, ki se trudi šefu pokazati, kako je do vratu zakopan v delo. In kajpak še mnoštvo drugih primerov. A avtor ne prinaša le situacije, še manj svetuje, kako napraviti čim všečnejši vtis. Namreč že od začetka vpelje tudi drugo perspektivo: kako prepoznati igro, varanje in neiskrenost pri drugem? Se pravi, gledališka igra, ki se namesto na odru dogaja v našem vsakdanjiku.

Goffman ne velja po naključju za eno največjih imen svojega področja, saj teorije ne gradi na razgrajevanju citatov drugih, temveč izhaja iz ničte točke problema: »Ko se posameznik pojavi v navzočnosti drugih, ti o njem poskušajo pridobiti kakšno informacijo ali pa uporabiti tisto, kar o njem že vedo.« In od tod prehaja na strategije prodajalcev, državnih uradnikov, principe menjavanja bančnih uslužbencev, navrže tedanjo londonsko navado dimnikarjev, ki nosijo bele laboratorijske plašče, kar stranke pouči, da bodo delo opravili na standardiziran in zaupanja vreden način. Teh postopkov pa ne opazuje per se, ampak motri skozi načela nekonsistentnosti, ekipne akcije, obravnavanja odsotnih, veščine nadzorovanja vtisov, mistifikacije et cetera.

Knjiga torej, ki ponuja ključe, kako misliti naše komunikacije, kako v naključjih uzreti premišljeni red. Ker pa govori o starih časih, ki so jih zamenjale nove navade, je ne gre brati dobesedno, temveč iz nje izluščiti perspektive, s katerimi se je moč soočati z aktualnostjo.