Kritika / Strelec: Krvava pogodba

zadržan

Trpljenje moškega srednjih let.

Liam Neeson (Ugrabljena), Keanu Reeves (John Wick), Josh Brolin (Oldboy), Denzel Washington (Pravičnik) in Plačanci so pokazali, kako dobro se znajo maščevati moških srednjih let. Spopadajo se z armadami profijev, pistolerosov, plačancev in kar jih je še, toda na koncu vedno zmagajo izkušnje. Če se hočeš dobro maščevati in potolči tako količino negativnosti, moraš znati sovražiti – sovraštvo pride z izkušnjami. Kot maščevanje.

V Strelcu, tako eksplozivnem, da je ponovno odprl kino Bežigrad, izkušnje kapitalizira Sean Penn, moški srednjih let, kvalificiran za sovraštvo in maščevanje, toda ko se začne pasijonsko maščevati tistim, ki so mu naročili atentat na rudarskega ministra Konga, kaotične dežele, v kateri kraljujejo kri, korupcija in privatizacija naravnih virov in v kateri je sam delal kot varnostnik in plačanec, postane film tako neoriginalno generičen, da bi se lahko dogajal kjerkoli in kadarkoli. V filmu stalno poslušamo poročila o grozodejstvih, ki se dogajajo v Kongu in ki naj bi predstavljala moralni kontekst Pennovega maščevanja, kar pa je patetično in že kar blasfemično: moškega srednjih let namreč običajno v maščevalni trans butne že ženino prešuštvo ali pa pregost promet, tako da je Kongo res pretiravanje. Morda pa hoče Strelec reči: Trpljenje igralca srednjih let je primerljivo le s trpljenjem Konga!

(Bežigrad & Cineplexx)