Plošča / East India Youth: Culture of Volume

+ + +

Britanski glasbenik bi težko dobil večji poklon od tega, da ga primerjajo s takimi ikonami, kot so Brian Eno, David Bowie in Pet Shop Boys. Ker se je Williamu Doylu zgodilo točno to, ni presenetljivo, da je bil njegov prvenec lani nominiran za najboljši britanski album. Je pa zaradi njegove, v primerjavi z aktualnim popom razmeroma zastarele glasbene estetike, presenetljiveje to, da se je s ploščo znašel čisto pri vrhu (indie) lestvic. Gotovo bo tam pristal tudi novi album, poudarjeni pop format novih pesmi pa bi Doylu lahko odprl tudi pot do širšega občinstva. Slaba stran tega je le, da je očitno hotel ustreči več okusom hkrati, to pa je – če nisi Eno ali Bowie – lahko zelo zahtevno. A če sodimo po boljših skladbah, ne nemogoče.