Kritika / Takšna pač je

zadržan +

In potem so se vsi smejali.

Peter Bogdanovich je zablestel na začetku sedemdesetih let (Zadnja predstava, Papirnati mesec, Kaj te očka pušča samo?), postal kralj novega Hollywooda, potem pa tako strmoglavil, da je zadnjih 20 let režiral le vnajprej sformatirane TV-filme.

Vedno je bil retro, zato ne čudi, da tudi komedija zmešnjav Takšna pač je, njegov comeback, zgodba o broadwayskem režiserju (Owen Wilson), ki v svojo novo (avtobiografsko) predstavo zmami nekdanjo prostitutko (Imogen Poots), svojo ženo (Kathryn Hahn), njenega ljubimca (Rhys Ifans) in še kopico karikatur, s psihiatrinjo Jennifer Aniston vred, izgleda kot hommage holivudskim screwball farsam iz tridesetih in štiridesetih let, tako Ernstu Lubitschu kot Prestonu Sturgesu. Bogdanovicheva farsa je živahna, neobvezna, kremasta, sitkomska, kaotična, tradicionalna, nostalgična in seksistična, kljub epizodici Quentina Tarantina pa jo boste pozabili tako hitro, da jo boste morali videti še enkrat.

(Kinodvor)