Za privatizacijo zdravstva

Vzajemna in Triglav sta za amerikanizacijo

Uradna politika vlade Mira Cerarja ni privatizacija zdravstva ali uvajanje ameriškega modela na tem področju. Ravno nasprotno, kot je pred dvema mesecema za Mladino povedala zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc, želi ministrstvo do konca leta pripraviti takšno zdravstveno reformo, da bo sistem »bolj solidaren in ne bo odvisen od posrednikov«, predvsem zasebnih zdravstvenih zavarovalnic, ki po njeni oceni poberejo od 20 do 30 odstotkov zdravstvenega denarja.

A čeprav si na ministrstvu uradno prizadevajo za bolj solidaren sistem, je politika sicer državne Zavarovalnice Triglav in vzajemne zavarovalnice Vzajemna malce drugačna. Obe zavarovalnici sta članici ameriške gospodarske zbornice, kjer deluje tudi »komite za zdravstvo«. Njeni člani so predvsem ameriška farmacevtska podjetja, ki delujejo v Sloveniji. Glavni cilj tega komiteja, ki ga vodi predstavnica podjetja Johnson & Johnson Milojka Novak, pa je, kot piše na njihovi spletni strani, »privatizacija zdravstvenega sistema« v Sloveniji.

Poleg velikih ameriških farmacevtskih korporacij sta tudi obe slovenski paradržavni zavarovalnici pri zagovarjanju teh vrednot izjemno dejavni. Zavarovalnica Triglav je recimo aprila ameriški gospodarski zbornici podarila 10 tisoč evrov sponzorskih sredstev, kot pojasnjujejo, za promocijo „korporativnega prostovoljstva.“. Zbornica pa je februarja izdala zbornik s priporočili »za bolj konkurenčno poslovno okolje v Sloveniji«, ki se med drugim nanašajo na zdravstveni sistem. Preberemo, da Triglav in Vzajemna ter ameriške korporacije slovenski vladi predlagajo uvedbo konkurence v obveznem zdravstvenem zavarovanju in razkosanje javne zdravstvene zavarovalnice (ZZZS) na dve ali tri zavarovalniške organizacije, ki bi delovale na trgu, vsaka s svojimi produkti.

Gre seveda za promocijo ameriškega zdravstvenega sistema, ki je po vseh raziskavah izredno dober za korporacije, a neverjetno slab za bolnike. ZDA recimo za zdravstvo namenijo kar 17,7 odstotka BDP, Slovenija pa manj kot devet odstotkov. Kljub temu imajo v ZDA skoraj 50 milijonov prebivalcev brez ustreznega zavarovanja, pričakovana življenjska doba pa je tam nižja kot v Sloveniji. A ne glede na raziskave promocija takšnega modela zbornici uspeva. V osnutku zakona o zavarovalništvu, ki so ga na začetku tega leta recimo pripravili na finančnem ministrstvu, je že odpadla opredelitev, da gre pri dopolnilnem zavarovanju za zdravstveno zavarovanje, ki je v javnem interesu. To pa lahko odpre pot do popolne privatizacije Vzajemne.