Kritika / Zlo za petami

za +

Infekcija.

Ko Zlo za petami obseda izgubljeno devištvo “zadnjega dekleta”, izgleda kot Noč čarovnic. Ko postavi pravila, po katerih se mora ravnati ta, ki hoče ubežati smrti, izgleda kot Krik.

In ko da vedeti, da se smrt prenaša kot fatalna, neizbežna, pandemična okužba, izgleda kot Brez povratka. Zlo za petami je fina sublimacija slasherja, ki puncam nikoli ne pusti, da bi preživele seks. Smrt – no, “prekletstvo”, okužba, groza, gorje, teror, nevidno zlo, “It” – se tu prenaša s seksom, toda trik je tu dvojni: prvič, panična in agonična Jay (Maika Monroe), ki jo preganja nevidno zlo, je “zadnje” in obenem “prvo” dekle, in drugič, v slasherjih se seks vedno kaznuje s smrtjo, tu pa moraš seksati, če hočeš preživeti. Zlo za petami, dekonstrukcija slasherja, je inovativno stresna metafora življenja, te smrti, ki je ni brez seksa, tega seksa, ki prenaša smrt.

(Kinodvor)