Kritika / Piksli

zelo proti

Sandler-Man.

Življenje Amerike spet obvisi na nitki. Spet je napadena, in to strašno, katastrofalno, kot običajno pač, kot vedno, le da je tokrat ne napadejo islamisti, kaj šele komunisti, ampak dobre, stare, precej retro arkadne igre, v katere se “preoblečejo” zunajzemeljska bitja.

Alieni – ne ravno insajderji, še manj arkadni nativci – namreč arkadne igre, ki so bile del vesoljske časovne kapsule, razumejo kot vojno napoved, zato “orožje”, s katerimi jih “napade” Amerika, obrnejo proti Ameriki. Ameriko vedno napade to, kar je sama ustvarila, pa naj si bo to Al Kaida ali Pac-Man (oh, ali Donkey King). Premisa – alieni impersonirajo arkadne igre! – je trapasta, zato lahko Ameriko reši le teslo: Adam Sandler. Nekoč, še kot otrok – na začetku osemdesetih, v času reaganomike in vojne proti “imperiju zla” – je bil prvak arkadnih iger, zdaj, toliko let kasneje, pa je le še infantilni geek, popolni mesija. Ne rečem, premisa je tako trapasta, da bi se lahko v rokah spretnega filmarja razrasla v lucidno parodijo Dneva neodvisnosti in ameriške obsedenosti z avtodestrukcijo, toda v hipu, ko imaš v filmu Sandlerja (in to je “Happy Madison production”), se vse zvede na najnižji, najlenobnejši in najutrudljivejši skupni imenovalec, pa še tega morajo stalno pojasnjevati (s pravili arkadnih iger vred). Piksli, v katerih Amerika pobija svoje otroške igrače (arkadne igre), so film katastrofe, ki je res katastrofa. Štikel We Will Rock You (via Queen) nima s tem nobene zveze, zato ga zavrtijo dvakrat.