Kritika / Legenda o Sarili

zadržan

Urok.

Inuitsko skupnost, ki živi na globalnem severu, udari strašanska lakota – šamani, mistični uroki in magične sile poskrbijo, da vsa živina izgine, s potencialnimi “pleni” vred.

Ko kapitalizem odpove (kaj pa so “uroki”, če ne iracionalnosti kapitala?), se ljudje oprimejo revolucije ali utopije – tu, v quebeški, resda precej utrujeni iniciacijski 3D-animaciji Legenda o Sarili, se oprimejo utopije. Mladi Inuiti – dva mladca in mladenka, neke vrste folklorni Band Aid – se po hrano ekspedicijsko odpravijo v Sarilo, utopično deželo, za katero so vsi slišali, a nihče ne ve, če res obstaja. Med njimi je tudi fant s šamanskimi, magičnimi močmi (verjetno predhodnik pasijonskega Atanarjuata, “hitrega tekača”), tako da utopija postane meso. Lažje razumete, zakaj so kolonialne sile v tretjem svetu vedno najprej eliminirale lokalne šamane. Inuitski globalni sever bo morda celo ozelenel, toda ne zaradi šamanskih energij, temveč zaradi urokov kapitala – podnebnih sprememb.