Kritika / Masanobu Fukuoka: Živeti naravo

+ + + + +

Zbirka intervjujev z legendarnim mislecem in očetom permakulture.

Desetletja je novinar Tošio Hanamicu obiskoval Fukuoko in z njim posnel vrsto radijskih in televizijskih pogovorov. Vsebine so kajpak šokantne: kako imeti bogat sadni in zelenjavni vrt, ne da bi se pretegnili? – Preprosto, pustite naravi, da opravi delo.

Da bi zaradi takega stavka človek postal svetovna legenda alternativnega kmetovanja? A Fukuoka je razmišljal zvito: odgovarjal je šokantno enostavno, toda odgovor ni nastal kot preblisk, temveč skozi desetletja poglobljenega razmišljanja in eksperimentiranja. Skrivnost je namreč v pojasnjevanju, kaj početi, da bi vrnili naravi polno moč njenega ustvarjanja. Realnost pa v tem, da je meter pod zemljo Evrope puščava. Ja, količina plodne zemlje se zaradi načina množičnega kmetijstva iz leta v leto drastično zmanjšuje. In Fukuoka je postal svetovno iskan in čislan, ker je izsledil poti, kako prsti vrniti življenje. Njegovi načrti ozelenitve Sahare in Indijskega polotoka so bili praktično onstranski, projekti so se slišali kot iz umetniškega performansa, ko je na reki Niger posejal riž in zelenjavo na splavu, toda na presenečenje vseh je na koncu prišla bogata žetev. A da bi Fukuoka sploh lahko živel naravo, jo je moral poprej doumeti in razbiti vse sodobne klišeje. Najboljše breskve je tako gojil v senci kostanjevih dreves, žlahtnil je trdoživi riž z metrskimi koreninami, opustil je gnojenje in okopavanje … Norec? Seveda, vendar z majhno posebnostjo – že skoraj nebogljeni starec je na poljih pridelal sanjske količine pridelkov! In z idejami obsedel celo nemškega predelovalnega tovarnarja, ki je opustil velike obrate in prešel na male kmetije sledeč njegovi misli: mleko je treba dostaviti ljudem, preden se skisa, ne pa da ga pasteriziramo!

Knjiga, ki bralca obrača k mišljenju.