Kritika / Popoln dan

zadržan +

Vrv.

Ko se začne vojna, ni razloga za paniko – pomoč je že na poti. Toda ko humanitarci dospejo, se izkaže, da kaj dosti ne morejo – vojna jih presega, življenj ne morejo rešiti.

V Popolnem dnevu, lahkotni, po malem obešenjaški, priložnostno cinični, mestoma patetični parodiji humanitarnega brigadirstva, humanitarci odpovejo celo pri reševanju mrtvih. Leta 1995, med vojno, v nekem zakotnem, puščobnem, skalnatem predelu Bosne najdejo težko, debelo truplo – v globokem vodnjaku. Na pomoč priskoči Mambrú (Benicio Del Toro), jasno, nevladni humanitarec, veteran vojnih con, toda vrv se utrga. Uletijo novi in novi humanitarci, B. (Tim Robbins), Sophie (Mélanie Thierry) in Katya (Olga Kurylenko), ki iščejo novo vrv, a je ne najdejo – prevajalcu navkljub. Vrvi ni na spregled. Truplo ostane v vodnjaku. Voda postaja nepitna. Kredibilnost humanitarne misije, ki ni sposobna najti niti navadne vrvi (in to v času premirja!), obvisi na nitki. Popoln dan, posnet po romanu Paule Farias, ne odkrije vode, le nekaj antibirokratskih klišejev, frazo “Nema problema”, ki postane metafora vojnega cinizma, in peklensko resnico (ni vrvi, ki bi vzdržala težo vojne tragedije!), zveni pa kot kozmični vic, ki si ga pripovedujejo Trije kralji.

(Kinodvor)