Kritika / Zgodbe iz sekreta

za

Slovenski grafiti.

Leta 1991, ko so bili Azra (Tijana Zinajić), Jurček (Gregor Zorc) in pesnik (Primož Pirnat) še najstniki, so si obljubili večno zvestobo, toda 20 let kasneje Zemlje niso ustavili – Azra, konceptualna umetnica, joče, Jurček, zdravnik, bi bil raje gej kot oče, pesnik, še vedno pesnik, pa je prekarec.

Čas jih stiska. Od nelagodja se jim blede. Prilagojenost ne deluje. Straniščna poezija je mrknila. Stari štikli jih ne peljejo v daljave. Vidijo se le še tu in tam. Nehote – ko zatavajo. Kaj se je zgodilo s potomci partizanov, ki so zjebali Hitlerja in Mussolinija? Zgodbe iz sekreta, posnete pred tremi leti in prvič predstavljene lani (FSF), so do kina prišle šele zdaj, toda nič hudega, saj se zdi, da so jih vsi vpleteni – in prepleteni – posneli zase, ne pa za oglase. Ko jih gledate, imate občutek, da so mislili drug na drugega – in tudi delali drug za drugega. Kot Špartanci v bitki pri Termopilah. Tako je vse preciznejše, igralsko in vizualno, z antibudžetno sliko generacije, ki ni znala ostati skupaj, vred.

(Kinodvor)