Diletantski župan

Zgodba o Tonetu, Tončku in Bojanu

Ker je Tanja Roženberger postala direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, ni več mogla biti direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje. Na njeno pobudo, pobudo drugih sodelavcev in s podporo sveta zavoda se je na izpraznjeno mesto prijavil Tone Kregar, pevec skupine Mi2, ki v celjskem Muzeju novejše zgodovine dela od leta 1997, nazadnje kot vodja oddelka za zgodovino in kulturno antropologijo.

Celjski mestni svet ga je 10. septembra soglasno podprl in Kregar je pet dni pozneje sklenil pogodbo o zaposlitvi na položaju vršilca dolžnosti direktorja muzeja. Naslednji dan je zaprosil za popravek sklepa o imenovanju, tako da bi bilo v njem namesto imena Tone Kregar navedeno ime Tonček Kregar, ki je zapisano na njegovih osebnih dokumentih.

Župan Celja Bojan Šrot se je odločil, da bo to formalnost izkoristil za uresničitev načrta o pridružitvi Muzeja novejše zgodovine k Pokrajinskemu muzeju Celje, ki ga vodi Stane Rozman. Kregarja je obvestil, da je zaradi drugačnega imena sklep o imenovanju neizvršljiv in brez pravne veljave. Mestni svet je to sprejel kot dejstvo in namesto Kregarja predlagal Rozmana, ki je tudi županov pooblaščenec za družbene dejavnosti ter predsednik celjske SD, članice Šrotove koalicije. Dodatno »utemeljitev« je Šrotova stranka SLS sporočila prek komunikacijskega omrežja Twitter: »Če strokovnjak natančno ne ve, kako mu je ime, morajo odgovorni ponovno premisliti, kaj so mu zaupali.«

Pravzaprav je bolj smešno kot žalostno, da je moral Kregar zaradi Šrotove akcije poiskati pravno pomoč. Odvetnica Nataša Pirc Musar je Šrotu razložila, da je ravnal nezakonito, saj nikoli ni bilo nobenega dvoma, kdo je bil imenovan za direktorja. Navsezadnje je Kregarja v ponedeljek sodišče registriralo kot zastopnika muzeja. Šrot je zato predlog za imenovanje Staneta Rozmana umaknil.

Žalostni so vzroki, zaradi katerih je bila diletantska akcija sploh izpeljana. Kregar namreč ne nasprotuje združitvi muzeja novejše zgodovine, a opozarja, da se to lahko zgodi le po strokovni razpravi. Tistih, ki odločajo, pa ta strokovna razprava nič ne zanima.