Kritika / Družina v najem

zadržan

Celibatni kapitalizem.

Družina v najem je lahkotna francoska komedija o bogatašu (Benoït Poelvoorde), ki ima vse – razen družine. Kot Batman. Zato sklene, da si bo družino najel, no, vsaj za nekaj časa, pač toliko, da začuti, kako je imeti družino. Obupanih, zadolženih samohranilk z več otroki se ne manjka (“She’s a lady”, pravi Tom Jones), tako da pride do “svoje” družine. Poanta je jasna: ker je bil tip tako zaseden s kariero in kopičenjem bogastva, ni imel časa za družino. Ali bolje rečeno: časa ni imel za seks. In tu je obrat: denar – nekoč ta, ki je potenco dajal – je očitno tako mutiral, da potenco jemlje. Kar pomeni, da je denar končno postal seks. Ljudi ne mami k seksu, temveč jih od seksa odbija.