Kritika / Do konca

zadržan +

Vstaja.

“Jebeš življenje, če nisi pripravljen umreti zanj,” dahne na začetku 20. stoletja makedonski vstajnik, ki potem – ne brez pomežika vesternu Butch Cassidy in Sundance Kid – tudi res pokaže, da je pripravljen umreti ne le za življenje, temveč tudi za svobodo in neodvisnost svoje male domovine, ujetnice Otomanskega imperija.

Do konca je “katarzični” makedonski nacionalni agit-propovski spektakel, ki ga v Turčiji ne bodo vrteli, pa ne zato, ker je tako razvlečen (to mu naj bi dalo “težo”), temveč zato, ker so Turki prikazani kot morilski, sadistični, posiljevalski, dekadentni zavojevalci Makedonije, kar presune celo “objektivno” pariško turistko (Inti Šraj), tako da Butch in Kid – romantični revolucionar in eks oportunist, ki je mislil, da je zadeva rešljiva z diplomacijo – dobita svojo Etto Place, ne pa tudi filma, za katerega bi bilo vredno umreti.