Kritika / Čisto nova zaveza

za +

Bog je!

Ali Bog obstaja? Absolutno! In kje živi? V Bruslju! Logično. Ne, ni mrtev, pravi Čisto nova zaveza, bujna, pikantna, satirična, sarkastična reimaginacija svetopisemske Geneze, ki jo je posnel Jaco Van Dormael, avtor klasike Toto heroj. Bog – ki ga igra Benoît Poelvoorde – res živi v Bruslju.

Z družino: ženo, hčerko in sinom, Jezusom Kristusom, ki pa je očitno že odromal. In da ne bo kakšnega nesporazuma: Bog se ni nič spremenil. Še vedno je vsemogočen, krut, vzkipljiv, zamerljiv in maščevalen, po malem otročji, celo sadističen. Še vedno je dogmatik, fundamentalist, obseden z zapovedmi in direktivami, ki so pred demokracijo. Še vedno – okej, zdaj s pomočjo retro računalnika – ustvarja svet, pravila, kaos, kuge in ljudi, ki jim potem usmerja usodo, pije kri, greni življenje in določa datum smrti. In ja, podrejenost žensk, tudi najbližjih, je še vedno njegov fetiš št. 1. Ni ga Boga, razen Boga. Ko to navidez absurdno poezijo prevedete v politiko, si rečete, ja, Van Dormael ima prav: Bruselj igra krutega, zamerljivega, maščevalnega Boga. Trojka igra sveto trojico. Stvarjenje neoliberalne EU pa spominja na Genezo. In Bruselj od evropskih vlad terja vero, absolutno vero. Nekaj religioznega je v tem, kako članicam Evropske skupnosti – s Slovenijo vred – vsiljuje politiko strogega varčevanja in privatizacije ter druge dogme, s katerimi le poglablja ekonomsko neenakost, brezposelnost in revščino. Če ne slediš diktatu, se ti posuši roka – če dvakrat zamočiš, se spremeniš v solni steber.

(Cankarjev dom)