Kritika / Petdeset odtenkov črne

proti

Film, da te kap.

Temnopolta študentka (Kali Hawk) intervjuva temnopoltega magnata Christiana Blacka (Marlon Wayans). Ona je devica – on ima rdečo mučilno sobano.

On jo šeška – ona pa zaradi vseh tistih vsadkov ničesar ne čuti. Ja, film Petdeset odtenkov črne je parodija filma Petdeset odtenkov sive, kar je kakopak nerodno, če pomislite, da je že sam film Petdeset odtenkov sive izgledal kot svoja lastna parodija, saj se je zdelo, kot da vsi skupaj komaj zadržujejo smeh. Film Petdeset odtenkov črne je tisto nemogoče: parodija parodije. Še huje: povsem odveč je. Kot rečeno: parodijo Petdesetih odtenkov sive že imamo – Petdeset odtenkov sive. Je pa res tole: s tem, ko belske “užitke” v spolnem podrejanju, poniževanju in suženjstvu preigravajo in impersonirajo črnci, ki imajo s podrejanjem, poniževanjem in suženjstvom strašne, grizlijevske izkušnje, poudarijo neznosnost belskega seksizma, ki ga od posilstva loči le vic. Belska parodija filma 12 let suženj bi verjetno izgledala kot Petdeset odtenkov sive.