Poslednja kafetjera

Posebna žara za signorja Bialettija

Marsikateri med nami se zjutraj zbuja s kavo iz kafetjere firme Bialetti, na kateri je risba kratkonogega brkeža.

Navdih za dotično ilustracijo ni bil nihče drug kot Renato Bialetti, sin Alfonsa Bialettija, ki je leta 1933 odkupil izum Luigija de Pontija, po zaslugi katerega lahko espresso pripravimo tudi na štedilniku. Posoda za domače ekspresno kuhanje kave iz aluminija je postala legendarna, pred kratkim pa je k večnemu počitku v njej legel tudi sam 93-letni Renato Bialetti oziroma tisto, kar je od njega ostalo po upepelitvi; svojci so mu namreč za poslednje bivališče izbrali žaro v obliki kafetjere. Potem ko je po drugi svetovni vojni v podjetju nasledil očeta, je prav Renato poskrbel, da je kafetjera postala priljubljena tako v Italiji kot drugje po svetu, do danes naj bi jih izdelali že več kot 300 milijonov. Dosežek oblikovanja, ki je na ogled tudi v newyorškem muzeju MoMA, je na voljo v različnih velikostih, od take za eno skodelico kave do take, ki jih skuha kar štiriindvajset. Ali bo tudi nagrobnik na pokopališču v Bialettijevi rojstni vasi v obliki kafetjere, ni znano.