Čudeži krize

Po novem tudi OECD poziva države, naj povečajo javne izdatke

Še nedavno se je zdelo popolnoma nepredstavljivo, da bi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj pozivala države k zapravljanju namesto k zategovanju pasu. Toda časi se spreminjajo.

Čeprav centralne banke zalivajo finančne trge z ogromnimi količinami poceni denarja, je okrevanje zahodnih gospodarstev šibko in precej pod pričakovanim. Vse jasneje postaja, da samo z monetarno politiko ni mogoče spodbuditi zasebnih naložb in zagnati rasti gospodarstva. Strah, da evropsko in ameriško gospodarstvo čaka zelo dolgo obdobje stagnacije, je razlog, da se mehčajo celo najbolj zagreti zagovorniki varčevanja.

Mednarodni denarni sklad je že leta 2012, nato pa dokončno leta 2014 priznal zmoto in države pozval, naj vklopijo fiskalno politiko. Zdaj je tak poziv na države naslovil še OECD. Odkrito jih poziva k povečanju javnih izdatkov, ker ima to dokazane pozitivne učinke na gospodarsko rast, pa tudi na javni dolg glede na BDP. Res je sicer, da povečanje javnih izdatkov poveča javni dolg, toda ker to pospeši gospodarsko rast države bolj, kot pa država poveča izdatke, se razmerje med javnim dolgom in BDP zmanjša.

Kje smo to že slišali? Saj res! To je že leta 2012 v knjigi Ustavimo to krizo takoj! trdil ameriški ekonomist Paul Krugman. In ni bil edini. Enako je trdil slovenski ekonomist dr. Jože Mencinger. Nekoč so takšna stališča veljala za heretična, danes postajajo ’mainstream’. V Economistu opozarjajo, da centralnim bankirjem zmanjkuje streliva, a da še ne smemo obupati, saj obstajajo druge rešitve, s katerimi je mogoče spodbuditi gospodarstvo. Najmanj tvegana rešitev je povečanje javnih izdatkov, to pa države lahko dosežejo s povečanjem javnega dolga. »Preveč držav, ki si še lahko izposojajo denar, predvsem Nemčija, se zadržuje,« piše Economist in politike držav z največjimi gospodarstvi poziva k takojšnjemu ukrepanju, dokler je še čas, da preprečijo izbruh nove svetovne finančne krize.