Intervju: Mejra Festić

Intervju viceguvernerke Mejre Festić razumem predvsem kot samopromocijo za (morebitno) ponovno izvolitev prihodnje leto. Kot sama pravi, pozna teorijo in prakso, ima bogata analitično-empirična in praktična znanja, vidi sistem kot celoto in je odločna, neodvisna in stabilna osebnost. Problem takšne samohvale je predvsem v tem, da teh njenih kvalitet v času mojega mandata ni bilo opaziti. Veliko je sicer govorila o sistemskem reševanju problemov, ko pa smo jo zaprosili in zadolžili, da pripravi konkretne predloge za rešitve, je bil izplen precej pičel.

Zato ne nameravam podrobneje komentirati njenega intervjuja, v katerem izraža svoja mnenja o bančni krizi, vzrokih, ki so do nje pripeljali in načinu reševanja bank pred in po letu 2013. Njene izjave so pogosto v nasprotju same s sabo in z dejstvi in dogajanji, kar je opazil tudi novinar, zato se je viceguvernerka pri očitnih nedoslednostih zatekala k meglenim trditvam in kontradikcijam, da je ona sicer zagovarjala neodvisno pot, vendar smo del širšega evroobmočja, kjer nimamo veliko manevrskega prostora, da je ona nasprotovala odločitvam, ko so strokovni argumenti kazali drugače, da je glasovala na podlagi (nepopolnih-slabih?) gradiv, ki so bili predložena Svetu BS in, da je njen miselni koncept kontinuiran ter zahteva različnost mnenj in stališč.

Želim pa na kratko komentirati nekatere njene izjave, ki so popolnoma iz trte izvite.

1. Po letu 2007, ko sem nastopil mandat guvernerja naj bi v odločanje BS vstopila politika, kar je bil vzrok za neustrezno ukrepanje v reševanju bank. Banka Slovenije naj bi bila tedaj brez hrbtenice, pravi viceguvernerka. Resnica je seveda popolnoma drugačna. Politika v času mojega mandata ignorirala naše pozive za dokapitalizacijo bank in je z javnim linčem destabilizirala uprave in nadzorne sveta. Na naše zahteve in opozorila, da mora lastnik-država dokapitalizirati in stabilizirati banke prek nadzornih svetov nismo dobili nobenega prepričljivega stališča. Obstaja več pisem, v katerih smo Pahorjevo vlado in finančnega ministra Križaniča opozarjali na potrebno dokapitalizacijo, žal brezuspešno. Finančni minister se je sicer sestajal z nekakšnimi tujimi investitorji z arabskega in daljno-vzhodnega področja in jih baje prepričeval, naj vložijo v največje banke svoj denar, vendar tako, da bo država ohranila v njih večinsko lastništvo in odločanje. Iz vsega tega seveda ni bilo nič, bankam pa se je zaradi vedno večjega deleža slabih posojil rapidno zmanjševala kapitalska ustreznost. Ta isti minister Križanič še danes trdi (Delo, 12. maja 2016), da je do finančne krize in zniževanja kreditiranja prišlo zaradi kapitalskih zahtev BS in po namernem načrtu, da banke oslabimo in jih nato poceni prodamo tujcem. Razumi kdor more. Morda ima odgovor viceguvernerka.

2. Zaradi nesodelovanja Pahorjeve vlade, in zakonodaje, ki ni omogočala hitrega ukrepanja v primeru nezadostne kapitalske ustreznosti, BS ni mogla poslati v stečaj ali likvidacijo nobene banke, ker je obstajala velika nevarnost, da bi se sprožil plaz nezaupanja v vse banke in v množičen naval na vloge. Za stečaj/likvidacijo bank so tedaj veljala enaka določila kot za vse druge gospodarske družbe, po katerih je postopek stečaja lahko trajal tudi več let. Za banke je tak postopek iz razumljivih razlogov neuporaben. Šele zakonodaja, ki smo jo pripravljali v mojem mandatu in je bila sprejeta leta 2012, je omogočila hitro ukrepanje, kar je leta 2013, že pod novim guvernerjem, tudi bilo izvedeno. BS je leta 2012 pripravila analizo stanja v bančnem sistemu za Janševo vlado; o tem sem govoril na zaprti seje DZ in pozval k podpori države v dokapitalizaciji bank. Imel sem tudi razgovore s predsednikom vlade o nekaterih bankah, ki so bile v težavah vendar je to on interpretiral kot zagovarjanje reševanja bank, ki naj bi bile ideološko blizu nekaterim političnim skupinam, BS ali meni osebno. Šele vlada A. Bratušek in finančni minister Čufer sta bila pripravljena sodelovati in prevzeti obveznosti do dokapitalizacije.

3. Glede trditev viceguvernerke, da je ona nasprotovala odločitvam Sveta BS, ker so bile strokovno slabe pa samo tole: Svet BS je vse odločitve sprejemal ali s soglasjem ali z večino glasov. Kot guverner nisem nikoli odločal sam. Očitno je, da njeni strokovni argumenti članov Sveta ali ožjega kolegija niso prepričali, ker so bili presplošni ali pa napačni. Zato se ni mogoče postavljati v vlogo modreca, češ niso upoštevali mojega mnenja. Svet BS in ožji kolegij sta vedno delovala v interesu stabilnosti finančnega sistema in z instrumentarijem in informacijami, ki so nam bile na voljo. Tudi sama je morala priznati, da nekatera gradiva niso bila ustrezno pripravljena, kar pa ji ne dovoljuje, da sebe povzdiguje nad ostale člane Sveta.

4. Kot članica Sveta BS in ožjega kolegija je bila viceguvernerka vedno seznanjena z vsemi informacijami za odločanje, in ne drži trditev, da so bile nekatere informacije rezervirane za najožje guvernerjeve sodelavce. Kot viceguvernerka je bila med najožjimi sodelavci guvernerja. Vprašanje pa je, koliko je s svojimi strokovnimi pogledi prispevala k dejanskemu reševanju problemov in ni zgolj pozivala na “sistemsko” reševanje bank.

Če zaključim: viceguvernerka Festić s časovne distance vidi svojo vlogo danes drugače kot v času mojega mandata. Do tega ima vso pravico, nima pa pravice potvarjati zgodovine in svoje vloge v tem. Res je tudi, da se jaz z njenimi strokovnimi in “strokovnimi” argumenti pogosto nisem strinjal, ker so bili za konkretno reševanje neuporabni.