urejanje »
https://www.mladina.si/174710/odvracalni-ukrepi/?f=uhhugzpg77uyz7aiae7huvzehe71us

Peter Petrovčič

 |  Mladina 23  |  Družba

Odvračalni ukrepi

Nesmiselno varčevanje pri azilantih

© Borut Krajnc

Glavni namen zadnje zaostritve azilne zakonodaje v Sloveniji je bil okrepiti t. i. odvračalni učinek, ki naj bi prihajajoče begunce in migrante odvrnil od poti v Slovenijo. Tako so recimo odpravili enkratno denarno pomoč za osebe, ki jim je bil podeljen azilni status. Deležne so je bile osebe, ki so pridobile status mednarodne zaščite, torej status begunca ali status subsidiarne zaščite. Šlo je za izplačilo denarne pomoči v višini minimalnega dohodka, 288 evrov, ki je bila namenjena premostitvi eno- ali dvomesečnega obdobja po pridobitvi statusa, ko se mora oseba s statusom izseliti iz azilnega doma in poskrbeti sama zase. Te osebe so v tistem trenutku po navadi brez dohodkov, in tudi če bi (v nekem pravljičnem svetu) takoj sklenile pogodbo o zaposlitvi, bi prvo plačilo prejele šele po mesecu in pol. Podobno se zgodi, če vložijo prošnjo za denarno socialno pomoč, do katere so upravičene enako kot slovenski državljani, saj prvo izplačilo dobijo šele 20. dan naslednjega meseca. Prav temu mesecu in pol, v katerem si azilanti brez sredstev za preživljanje začnejo urejati življenje po novem, je bila namenjena enkratna denarna pomoč.

Slovenija sicer na leto v povprečju podeli samo 18 azilov in strošek vseh izplačil enkratne denarne pomoči za državo znaša približno dobrih 5000 evrov, toliko kot ena slaba poslanska bruto plača.

Zdaj, še ne polna dva meseca po odpravi enkratne denarne pomoči, so se pokazale prve težave, na katere so v času spreminjanja azilne zakonodaje opozarjali v nevladnih organizacijah. V tem času je bil trajni ali začasni status begunca priznan 11 prosilcem. Malo, a dovolj, da je tudi odgovornim na notranjem ministrstvu postalo jasno, da je bila odprava tega izrednega socialnega prejemka napaka, čeprav tega odkrito ne priznajo.

Pojasnjujejo, da je bila enkratna denarna pomoč odpravljena, da se socialne pomoči ne bi podvajale, saj ima oseba s priznano mednarodno zaščito »pravico do denarne socialne pomoči od dneva pridobitve statusa«. Ker pa »izplačilo slednje s strani centrov za socialno delo terja nekaj časa, nastalo težavo zaenkrat rešujemo individualno, za vsak primer posebej.«

Iščejo torej rešitev za težavo, ki so jo sami ustvarili z odpravo že uveljavljene sistemske rešitve prav te težave …

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa