Kritika / Richard J. B. Bosworth: Mussolini

+ + + +

Obsežna biografija (583 str.) fašističnega voditelja.

Napisana je kronološko, razdeljena na 18 poglavij, zasnovana na arhivih, memoarih, časopisnih člankih, na koncu pa avtor postreže bralcu še s 70 strani bogato bibliografijo del o Mussoliniju. V primerjavi s Titovimi biografijami delo natančno razkriva podrobnosti dučejevega življenja. Učenje jezikov, službovanja, emigracija v Švici, prevajanje (Kropotkin, Kautsky), novinarstvo, zapor, ljubice, kariera, vodenje države in … imperija, srečanja in dialogi s Hitlerjem in drugimi politiki, njegov padec in ustrelitev z obešanjem. Bosworthov princip pisanja je eklektična pot skozi čas, na kateri ima bralec občutek, da sledi zgolj načrtu priti do konca, vmes pa podrobno čim več popisati. Tako zelo plastično prikaže kult osebnosti: bil je najbolj fotografiran človek v zgodovini. Obstaja 30 milijonov njegovih posnetkov v 2500 motivih. V Etiopiji so mu postavili celo orjaški spomenik à la sfinga. Še bolj plastično so prikazana delovanje fašistične stranke in osebna rivalstva, jasno tudi krutosti – nekajdnevni pokol od tri do trideset tisoč Etiopijcev kot maščevanje za atentat; s fašistično okupacijo Jugoslavije in tudi Albanije opravi z nekaj odstavki.

Čeravno avtor ne tematizira vodenja fašistične oblasti, pa vseeno nakaže njeno posebno naravo, ki se razlikuje od drugih totalitarizmov, kot sta nacizem in komunizem. V Nemčiji so Hitlerjevi nasprotniki v vrhu politike imeli na voljo samo poskus atentata, v Rusiji in Jugoslaviji ni partijski vrh na sejah nikoli napadel Stalina in Tita, v Rimu pa so na srečanju velikega sveta (v njegovi navzočnosti) preprosto izglasovali, da mu vzamejo poveljstvo nad vojsko. Mussolini je to mirno sprejel, naslednji dan obiskal kralja in ga dal preprosto zapreti. Nobenega spopada, še več, tajna policija mu je že leta pred tem prisluškovala, skratka – veliki diktator brez osebne garde.