Kritika / VDV: Veliki dobrodušni velikan

zadržan +

Lov na izgubljene sanje.

Veliki dobrodušni velikan je posnet po klasiki Roalda Dahla, izgleda pa kot fantazijski koktajl Spielbergovih največjih hitov. Začne se kot Hook – v londonski sirotišnici, iz katere Velikan (Mark Rylance) ugrabi osirotelo Zofko (Ruby Barnhill) ter jo odpelje v “neverlandsko” Deželo velikanov. Velikan izgleda kot napihnjeni, mutirani E.T. – dobrodušen, prijazen, zaščitniški, miroljuben, osamljen, ekspresiven.

In ker je vegetarijanec, potegne tudi na brontozavre iz Jurskega parka – drugače kot ljudožerski velikani (Špehohlast, Kostohrust ipd.), ki potegnejo na T-Rexa. Spielberg mežika sebi (hja, Velikanu), zato ne preseneča, da njegov bio Velikan lovi sanje in jih barva – kot Spielberg, ki pa se preveč trudi, da bi nam to povedal. Saj vemo.