Bo dovolj sprava, ali bi še prepoved splava?

G. predsednik republike Borut Pahor, smo v procesu tako želene in obetavne narodove sprave. Vsaj tako je razumeti vaša prizadevanja za dostojen pokop žrtev Hude jame. Do tu nič narobe. Hudo narobe se šele nakazuje. Mogoče prvotno mišljeni pietetni pokop se vse bolj spreobrača v svoje nasprotje. Nič nepričakovanega, skrajni klerofašizem, v preobleki novoustanovljenega društva Huda jama je, s vsem svojim sovraštvom, stopil na plan. S tem so jasno dali vedeti, da sprave ne sprejemajo.

Zato vas g. predsednik države javno sprašujem, je mogoče cilj sprave, za katero se toliko zavzemate, da kvizlinštvo postane vrednota in upor proti okupatorju izdaja? Ali je mogoče, da se vse strahote druge svetovne vojne začnejo in končajo s Hudo jamo? Ali ni Huda jama tudi posledica zločinov Sv. Urha, črnorokcev, množičnega izdajstva rodoljubov, prerezanih vratov tisočih nedolžnih Srbov? Torej zločinov domobranstva in ustaštva, zvestih oprod nacifašizma. Zato govorance pred Hudo jamo, da tam ležijo zgolj nedolžne žrtve, je laž in oportunizem. To ni prispevek k spravi, je njeno nasprotje.

Zato upam, g. predsednik, da ste tudi sami prišli do spoznanja, da je sprava grajena na lažeh, sovraštvu in potvarjanju zgodovinskih dejstev samo nedosegljiv utopični projekt. Spravo se ne določa z dekreti. Še manj na način, kot je zamišljen s Hudo jamo. Spravo bo samo in zgolj prinesel čas.

Pa brez zamere, g. predsednik republike.