Pregled leta: Naj plošče 2016

Po abecednem vrstnem redu

Anohni: Hopelessness

Obup in jeza nad ustrojem, ki svet potiska v brezno družbenega in ekološkega kolapsa. Klic k streznitvi v pop pesmi.

A Tribe Called Quest: We Got It from Here … Thank You 4 Your Service

Vrnitev raperskih odpisancev po 18 letih. Potentna ponovna združitev in udarno slovo od fenov.

Blaž: Don’t Listen to This

Zvočni vrtiljak ovinkov, vzponov, padcev in presenečenj. Brez predsodkov, bolj na strani žanra IDM, a tudi s kakšnim trikom EDM-ja.

Danny Brown: Atrocity Exhibition

Čudaški, drzen, temačen podvig, kjer produkcija celo zasenči glavnega junaka. Brez kompromisov in prilagajanja pravilom industrije.

David Bowie: Blackstar

Izjemno slovo od fenov, s katerim je eden največjih umetnikov našega časa še poslednjič dokazal, da ga počivanje na lovorikah ne zanima. Predober za epitaf.

Leonard Cohen: You Want It Darker

Zadnje soočenje legende z Bogom, nekdanjimi ljubeznimi, zlasti pa s samim seboj.

Matter: Amphibios

Album, ki je razširil slovar domačega urbanega slenga, raperjem pokazal, kako ukrojiš dober beat, in kamniškemu trojcu pridelal toliko hejterjev kot fenov.

Nick Cave & The Bad Seeds: Skeleton Tree

Album bolečine, trpljenja, groze, izgube in dvomov. Osebna izpoved velikega avstralskega umetnika.

PJ Harvey: The Hope Six Demolition Project

Angažirana glasbenica tokrat kritično o ZDA. Zrel rockovski aktivizem.

Werefox: Das Lied der Maschinen

Enakovredno najvidnejšim alter rockerjem pri nas, pa tudi veliko širše. Album, ob katerem boste začeli verjeti, da imajo tudi stroji čustva.