Snedena obljuba

»Vstajniški« župan je ustavil širitev participatornega proračuna v Mariboru 

»Čas je, da stopimo skupaj, da v spoštljivem odnosu in s konstruktivnim dialogom pričnemo sodelovati za skupno dobro mesta.« Tako je konec leta 2015 pisal mariborski župan Andrej Fištravec v predgovoru k svojemu programu Rad imam Maribor, s katerim naj bi štajersko prestolnico rešili iz apatije in pospešili njen razvoj. Tudi s projekti, kot je participatorni proračun. Danes je jasno, da »konstruktivnega dialoga« pod Fištravcem ni bilo, med množico besed, ki jih je snedel, pa je tudi leporečje o participatornem proračunu.

Prav Fištravec je dokončno ustavil širitev participatornih praks, ko na sejo mestnega sveta 18. maja ni uvrstil razprave o finančnih podlagah za izvajanje teh praks v tekočem letu. Teden kasneje so člani civilnodružbene Iniciative mestni zbor (IMZ) zapustili delovno skupino, v kateri so skupaj s predstavniki občinskih institucij pripravljali to gradivo. Z odhodom aktivistov, ki so v praksi opravljali večino dela in mariborske uradnike učili konceptov neposredne demokracije, je delovna skupina razpadla.

Napovedane širitve participatornega proračuna na šest mestnih četrti in krajevnih skupnosti v Fištravčevem mandatu ne bo – uradno, ker ni denarja. Toda v IMZ opozarjajo, da gre za zavajanje. »Ne gre za dodatna potrebna sredstva, gre za prenos odločanja o sredstvih, ki so na voljo, na

občane. Ta denar se bo vsekakor porabil za naložbe v mestu, le da bi o tem, v določenem delu, odločali ljudje. Ko župan pravi, da ni denarja, v resnici pove, da ni pripravljen poslušati ljudi,« je dejal eden od ključnih članov IMZ Matic Primc.

Županova zaušnica je zadnja v vrsti manevrov, s katerimi mariborska mestna oblast zavira participatorni proračun. Da so sploh dosegli ustanovitev omenjene delovne skupine, so se morali člani IMZ spoprijeti z neodzivnostjo in brezbrižnostjo. Četudi bi glede na obljube širitev participatornega proračuna morali izpeljati že lani, je Fištravec sklep o ustanovitvi delovne skupine podpisal šele 9. januarja letos. A skoraj pol leta kasneje je župan na omenjeni seji mestnega sveta pokopal njeno delo.

Tako je znova zatajil ideale, v imenu katerih se je leta 2013 zavihtel na županski stolček. Leta 2015 je v programu Rad imam Maribor volivcem dvoril z zagotovilom, da je »ob uspešni izvedbi pilotnega projekta participatorni proračun v MČ Radvanje cilj, da se projekt skupnega odločanja sorazmerno širi na druge mestne četrti in krajevne skupnosti«.

Kot je opozoril Primc, na mariborski občini pač ne najdejo denarja za neposredno demokracijo, ki bi gledala mestni aristokraciji pod prste. Ga pa najdejo za službena potovanja na Kitajsko in vzdrževanje sedmih posameznikov, angažiranih v občinski službi za odnose z javnostmi ...