Plošča / Amaya: Fairytales

+ + +

To, da Maja Keuc novo glasbeno poglavje začenja z novim imenom, je skozi prizmo izraza v šestih skladbah s pred kratkim izdane male plošče, pravzaprav logično. Sicer ostaja zvesta križanju slogov, s katerim se je s prvencem, izdanim pred šestimi leti, prikupila domačim sledilcem Eurosonga in šovov talentov, a ta na plošči Fairytales dobi precej drugačno podobo. Temu sta botrovala sodelovanje s švedskim producentom Orphéejem Noahom, mojstrom s popom križanih izpeljank jazza, soula in R ‘n’ B-ja, ter študij petja, ki zdaj morda celo preveč zaznamuje glasbo. Fairytales učinkuje kot nekakšen poligon, na katerem Maja Keuc raziskuje pridobljene izkušnje, plod tega pa je sicer zrel in dodelan, a hkrati precej formulaičen (študijski) album, ki bo verjetno nagovoril le nišno občinstvo.