Racionalizacija in povečevanje učinkovitosti

Reforma kazenskega prava po (nesrečnih) zgledih iz tujine 

V torek je bila v državnem zboru javna predstavitev mnenj glede novele zakona o kazenskem postopku, ki jo je zahtevala SD. Novela prinaša prve velike, celo reformne spremembe kazenske zakonodaje v tem mandatu. Bistvena novost je, da po vzorih iz tujine ukinja sodno preiskavo – zaradi napačnih razlogov povečevanja učinkovitosti in racionalizacije v pravosodju in kljub predvidljivim negativnim posledicam, ki jih bo prinesla.

Kazenski odvetnik dr. Blaž Kovačič Mlinar je o prihajajoči spremembi kazenskega postopka pred časom povedal, da bo to »zgolj še avtocesta ali vsaj hitra cesta do še več priznanj krivde in na splošno zaključkov postopkov brez sojenja«. Preiskava, ki je zdaj v domeni sodišča, pravi Kovačič Mlinar, bo tekla na tožilstvih in na policiji, kjer bodo priče lahko zasliševali brez prisotnosti obdolženca oziroma njegovega odvetnika; ko bodo zbrali dokaze, bodo vložili neposredno obtožnico. »Ko bo obdolženec obtožnico dobil, bo vsebovala zgolj obremenilne dokaze, saj do prejetja obtožnice obdolženec sploh ne bo imel pravice predlagati dokazov sebi v prid. Ko bo nekdo, ki ni v dobrem gmotnem stanju, dobil tisti kup obremenilnih dokazov, pri katerih sploh še ni bilo preverjeno, ali zdržijo ali ne, in bo postavljen pred dejstvo, da priznanje prinaša ugodnejšo kazen, sem prepričan, da se bo še več obdolžencev odločilo za priznanje.« In prav v tem je glavna težava: ukinitev sodne preiskave bo postavila v slabši položaj še več ljudi, ki nimajo sredstev za dobro obrambo, za zagovornike in odvetnike. To pa bo povečalo neenakost pred zakonom – ne pred katerim koli zakonom, pač pa pred zakonodajo, v okviru katere se odloča o najhujših posegih v človekove pravice, kazenskih obsodbah, omejitvah svobode gibanja, o zaporu.

Na ministrstvu za pravosodje sicer ves čas trdijo, da ne gre za popolno ukinitev sodne preiskave, pač pa za enega od korakov k postopni ukinitvi, a hkrati potrjujejo, da se bo zgodilo prav to, kar jim očitajo kritiki. Pred časom je skrajševanje kazenskih postopkov z ukinjanjem sodne preiskave zagovarjal državni sekretar Darko Stare: »Že sedaj veljavni zakon predvideva redni in skrajšani kazenski postopek, pri skrajšanem postopku pa sodne preiskave že zdaj ni.« In prav teh postopkov je na leto največ, kar je potrdil tudi Stare, »lani okoli 5800, medtem ko je bilo rednih postopkov približno 2000«. Tudi številke iz letnih poročil vrhovnega tožilstva kažejo, da je rednega sojenja – z vsemi v stoletjih pridobljenimi pravicami in varovalkami za ljudi v postopkih – iz leta v leto manj. Velika večina obdolžencev je namreč obsojena po hitrih postopkih, pogosto sodnika niti ne vidijo ali pa ga srečajo zgolj enkrat – ko jim izreče kazensko sankcijo.

Novela zakona o kazenskem postopku pa bo poleg tega omogočila zakonsko pokritje za še eno prisilno sredstvo oziroma preiskovalni ukrep, ki ga je policija v preteklosti že uporabljala, čeprav za to ni imela podlage v zakonu: IMSI lovilce, orodja za nadzor nad mobilnimi komunikacijami. Enako se je pred časom, na nekem drugem ministrstvu, a prav tako pod domnevno »levosredinsko« vlado, zgodilo z električnimi paralizatorji.