TV: Čas kislih nasmehov

Spoštovani, danes sem v zadnji Mladini prebrala članek „Čas kislih nasmehov“, v katerem me omenjate z imenom in priimkom v povezavi z dogodkom, ki ga po krivici pripisujete meni.

Drži, da sem bila kot novinarka prisotna, ko so pred preiskovalnega sodnika pripeljali „morilca Olovca“ (to ni moje poimenovanje, tako je poimenovan v dotičnem članku). Ne drži pa, da sem bila jaz tista, ki je „kričavo vprašala, zakaj se brani z molkom, in čakala odgovor“. Tudi v mojem prispevku tega „histeričnega vprašanja“ ni bilo. Ni moje. Ne razumem niti, na podlagi česa ste to kar direktno - očitno - lahko sklepali. Morda mi pa lahko pojasnite? Verjetno namreč veste, da tam nisem bila samo jaz.

Ali je - na podlagi teh pojasnil - smiselno tudi to vaše predvidevanje, da me je „Popova medijska šola izmojstrila v histeriji“, zdaj presodite sami.

Upam pa, da se strinjamo (vsaj) v tem, da bi bilo fer, da tudi moja pojasnila objavite na način, kot ste objavili ta del članka, ki se tiče mene.

P. S.: Hvala pa za zapis, da so moji temelji solidni.

Lep pozdrav.