Plošča / Ghostpoet: Dark Days + Canapés

+ + + +

Ghostpoetov vzpon med junake bolj robnega dela britanskega popa je nekoliko počasnejši, kot je sprva kazalo, da bo, a s tremi ploščami v štirih letih se je utrdil kot takoj prepoznavna stalnica. Spotoma je začetni, pretežno elektronski zalet premislil z bolj altrockovskimi prijemi. Četrta plošča le utrjuje okope. Govori nam, kar že vemo: prihodnost ni svetla in že v sedanjosti so dnevi temni. Govori z Ghostpoetovim pečatom, glasom, ki je hkrati raven kot panonska nižina, a nadvse intriganten, neprizadeto na meji med petjem in pripovedovanjem. Je plošča mračnih balad, prostorskih pasaž, epskih kitarskih rifov in melanholije brez pretiravanja ali napihovanja. Je še ena potrditev nekričeče edinstvenosti.