Dobri, slabi in zli

Pod tem naslovom je Stanka Prodnik komentirala zadnjo sejo »Preiskovalne komisije o TEŠ 6 in na koncu priporočila ogled za nazaj, ker bo aktualen tudi v prihodnosti. Meni tega ni treba, ker sem prenos spremljala sproti.

Ne vem, če sva gledali isto oddajo, ali pa imava (po Golobiču) samo drugačno percepcijo nekaterih ljudi.

Golobič je govoril sproščeno, argumentirano; gostobesedno in natančno je nizal razloge, zakaj sta najprej Janševa in potem Pahorjeva vlada odgovorni za katastrofalne posledice TEŠ 6. Nekaj od njih: lahko bi sklenili ugodnejšo pogodbo, pogodba na »odprta vrata, ne na ključ«, lahko bi ustavili projekt; vlada (Pahorjeva) je potrebovala leto in pol, da se je sploh začela pogovarjati o TEŠ 6; večkrat je sam načenjal to temo, pridobil mnenje strokovnjaka, (ki se je uresničilo), opozarjal na sestankih kolegija … pa nič. Ker je bil sam v vladi, se čuti objektivno odgovornega.

Pahor se je kontroliral, da je povedal čim manj, leporečil in s pozicije moči očital Golobiču, da ni načenjal teme pod točko razno na sejah vlade. Njegova obramba: TEŠ 6 ni začela njegova vlada; ni imel nobenega razloga, da bi podvomil v projekt; bilo je nešteto pogodb; ukvarjal se je s Hrvaško … Niti na misel mu ni prišlo, da bi samokritično priznal vsaj objektivno odgovornost.

In v čem se ne strinjam s Stanko Prodnik? -Najprej z njeno oceno »kdo je koga«. Mediji so res najavljali soočenje in zbudili pozornost. Je pa kar malo prelahkotno uporabiti izraz, ob takih posledicah za narod, »kotiranje na stavnicah«. To ni bil spopad med dvema »najpomembnejšima politikoma«, ampak spopad med prikrivanjem in resnico, med odgovornostjo in iskanjem izgovorov.

Pahor je zame namesto pravih argumentov uporabljal obrambo in napad v nasprotju z Golobičem. Morda je s tem koga ali marsikoga zmanipuliral. Upam, da ne vsaj (vseh) članov preiskovalne komisije. Je bil dober mandatar? Zame ne. Golobič se ni prav nič zagovarjal, samo povedal mu je dejstva.

Potem: »Pahorjeva glavna prednost je bila, da se ni želel maščevati …« Komu? Lahovniku? SD-ju? Golobiču? Sebi? Ne, Pahor je branil druge, da je s tem sebe. »Golobič pa je skušal narediti vse, da bi (utemeljeno) pokazal na krivdo Mateja Lahovnika, ki ga mrzi do te mere, da ga je prvič imenoval šele v 51. minuti zaslišanja« …, pravi novinarka. Sprašujem se, kako lahko tako dobro ve, kako čustvujejo drugi. Morda pa Golobič želi samo pomagati komisiji, da bi identificirala odgovorne ljudi za napačne odločitve ali za opustitve pravih? In prav je, da prizna svojo objektivno odgovornost, ne kot Pahor, ki ne zmore samokritičnosti. Če bi dobro sledila seji, bi tudi lahko ugotovila, da je Golobič bolj pogosto uporabljal funkcije, ki so jih ljudje zasedali, kot priimke. Če pa dlakocepim, je Lahovnika v resnici prvič imenoval v 21. minuti, do 51., pa še večkrat. Morda pa kdo od novinarjev mrzi Golobiča?

To je bila že 40. Seja po vrsti. Dopuščam možnost, ker nisem sledila prejšnjim, da so bila vprašanja že precej izčrpana. Sama ne bi bila do članov tako kritična, celo malo žaljiva (Hanžek). Matjaž Han pa res ni imel »plong cegelca«, še manj pa interesa ter poguma, da bi se soočil z odgovornostjo in s svojim Pahorjem.

Verjamem, da so mnogi imeli od TEŠ 6 koristi. Nekateri finančne, drugi politične. Postali so župani, poslanci ali celo predsednik države.