Grimsovo citiranje

Ko Churchill postane Lenin 

Poslanec SDS Branko Grims je v državnem zboru že večkrat navajal Winstona Churchilla. No, vsaj misli, da ga je. Na 33. redni seji, ki je potekala prejšnji teden, je med razpravo o beguncih in njihovih domnevnih zlih namenih dejal: »A veste, odgovor o tem je v tistem preprostem stavku Winstona Churchilla o politiki: Zaupanje je dobro, ampak kontrola je pa še boljša.« Težava je v tem, da nikjer ni dokaza, da bi Churchill to kadarkoli rekel. Ta navedek številni viri pripisujejo nekemu drugemu politiku – ruskemu voditelju in komunistu Vladimirju Leninu. Tudi pri njem sicer ni verodostojnih dokumentov, ki bi dokazovali, da je to resnično izrekel, čeprav je veliko virov, ki mu te besede pripisujejo.

Kot Leninove jih navaja denimo nemška Wikipedija, kjer so uvrščene med reke – Vertrauen ist gut, Kontrolle ist besser. Pri tem zapisu je opomba, ki pravi, da izreka sicer ne najdemo v nobenem Leninovem delu in da ni mogoče z gotovostjo trditi, da ga je resnično uporabil ali izrekel. Hkrati je pojasnjeno, da je Lenin pogosto uporabljal ruski pregovor »Zaupajte, vendar preverite«, kar pomeni, da je bil po vsej verjetnosti ta stavek v nekaterih prevodih Leninovih del preoblikovan, saj je rusko besedo »проверяй« mogoče prevajati tudi kot »nadzor«.

Grims zelo rad (napačno) navaja Churchilla. Lani je na protimigrantskem protestu v Šenčurju dejal, da se dogaja »točno tisto, kar je Winston Churchill tako vizionarsko napovedal že pred 70 leti: ’Fašisti bodočnosti bodo sami sebe imenovali antifašisti.’« Churchill teh besed ni nikoli izrekel. Kanadska nevladna organizacija, ki v njegov spomin spodbuja izobraževanje in razprave o parlamentarni demokraciji, je sporočila, da ni dokov, da je izrek o fašistih in antifašistih Churchillov. Verjetneje gre za besede ameriškega senatorja Hueyja Longa, ki naj bi bil leta 1935 dejal: »Ko bo fašizem prišel v Ameriko, bo prišel preoblečen v antifašizem.« Sklicevanje na misli modrih mož iz preteklosti morda pride prav v politični bitki. Težava je seveda v tem, da gre za napačno navajanje, za ponarejeno argumentiranje.