urejanje »
https://www.mladina.si/182716/vino-in-veter/?f=uq00ug9x7yx0979ia470ub940bb1au

Film / Vino in veter

Ce qui nous lie, 2017, Cédric Klapisch

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 45, 10. 11. 2017

zadržan +

Ena žlahtna štorija.

Neoliberalci trdijo, da družba ne obstaja – da obstajajo le posamezniki. Cédric Klapisch, francoski auteur grenkosladkih dramedij, pa nam že dobri dve desetletji kaže, da posamezniki niso ravno tako zelo samoumevni in da se človek zelo težko emancipira od družbe – od skupnosti, ki ga je formirala. To smo videli v Španski krčmi, ki ga je postavila na globalni zemljevid, to smo videli v njegovih zgodnjih filmih, tako v Mladosti norosti kot Tipični družini, zdaj pa to vidimo tudi v filmu Vino in veter, v katerem se Jean (Pio Marmaï) po mnogih letih vrne med burgundske vinograde, da bi bil ob očetu, ki umira.

Vinograd in vinarijo vodi njegova sestra (Ana Giradot), ki ji asistira mlajši brat (François Civil), toda ko oče umre, Jean sklene, da bo ostal in eno leto pomagal pri menedžiranju vinograda – skupnosti, ki ga je formirala, da prednost pred emancipacijskim bluesom, ki ga je odpeljal v Avstralijo. Ne da je to ravno lahko: brata in sestra morajo spet postati družba ( ja, spet se morajo povezati, podružbiti), obenem pa morajo dešifrirati finančni žargon, ki si je – pač v duhu neoliberalne financializacije – podredil družbene odnose, tako da so lastniški odnosi videti kot nekaj najbolj naravnega. Klapisch skuša v nekaj najbolj naravnega preleviti družbene odnose, a se pri tem ne pretegne. Film deluje zelo slovensko (kmetske slike, zemlja, menjavanje letnih časov ipd.), a obenem tudi antislovensko (vinarijo vodi ženska).

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa