Fantomska protimuslimansko razpoložena učiteljica

Muslimanski otroci naj ne molijo, krščanski pa lahko

Pred nekaj dnevi so po Facebooku zakrožili nestrpni zapisi uporabnice »Marjetka Meta«, ki se je spravila nad otroke islamske veroizpovedi. Predstavila se je kot nekdanja učiteljica na Osnovni šoli Ledina, na kateri naj bi bila učila dve leti, v zapisu pa se je hvalila, kako je obračunala z učenci, ki »so mi hoteli molit v razredu, dekleta z rutami in en fant. Ali se odstranijo iz razreda ali nehajo molit. No, dosegla sem odstranitev iz razreda.« Pri tem je dodala, da je ne bi prav nič motilo, če bi učenci pripadali drugi, katoliški veri, katere privrženka je glede na zapise in fotografije križev in Marije, objavljene na njenem profilu (skupaj s številnimi slikami hrvaškega hujskača Thompsona), sama. Ob ogorčenih odzivih drugih uporabnikov Facebooka se ni pretirano vznemirila; zatrdila je, da je »težek karakter osebe in me stvari ne vržejo iz tira«, ter se za dobro mero pohvalila, da pri njej nobeden izmed muslimanskih učencev ni izdelal predmeta.

Takšno ravnanje je seveda sporno z vidika učnega načrta – v njem je pouk slovenščine opredeljen kot temelj ne le za utrjevanje domovinske zavesti, ampak tudi »medkulturne in širše socialne zmožnosti – in z vidika ustave. Ta zagotavlja svobodo izražanja verskih čustev, hkrati pa tudi ločitev države in verskih skupnosti. V praksi to pomeni, da učenci katerekoli vere – tudi katoliške – ne smejo moliti v učilnici in motiti pouka. Če pa želijo to početi zunaj šolskih prostorov, jih institucija za to ne sme kaznovati, na primer z ukori ali slabšimi ocenami. Če bi muslimanski otroci v skladu z zapovedmi svoje vere želeli moliti petkrat na dan, to pomeni tudi v času pouka, bi jih učitelji morali uvidevno opozoriti, da tega ne morejo početi v učilnici, hkrati pa jim omogočiti, da bogoslužje opravijo drugje. Predvsem pa se ne bi smeli spustiti na nepedagoško in necivilizirano raven, kakršno je v svojih zapisih zagovarjala omenjena »učiteljica«.

Ko smo za odziv na njeno pisanje zaprosili OŠ Ledina, se je izkazalo, da je njena zgodba, skupaj s podrobnostmi o deklici, ki naj bi bila vpila, da bo Alah pobil nevernike, od začetka do konca izmišljena. »Osebe, ki je na sliki, na OŠ Ledina ne poznamo. Sliko sem poslala vsem zaposlenim in prav nihče je ne prepozna,« je na poizvedbo odgovorila ravnateljica Marija Valenčak. Zatrdila je, da na šoli niso zaznali medverskih napetosti med učenci, še manj pa med učenci in učitelji. To pomeni, da so zgodbice »Marjetke Mete« o muslimanskih otroških provokatorjih bržkone zgolj izbruhi pozornosti željne posameznice, ki bi – tako kot še vrsta samooklicanih domoljubov – glede na raven obvladovanja knjižne norme v svojih zapisih tudi sama krvavo potrebovala pouk iz osnov slovenskega jezika. »Stališča te gospe seveda niso skladna s stališči naše ustanove,« je sklenila ravnateljica OŠ Ledina.