Knjiga / Ivan Čuk in Aleks Leo Vest: Prevarani sokoli

+ + + +

Ko smo se v šoli učili, da je bilo med soustanovitelji Osvobodilne fronte (OF) tudi levo krilo sokolov, sem v spontani radovednosti vprašal: kje je bilo pa desno? Tokrat je izšel knjižni odgovor, ki je dramatičen, saj pokaže, da levega krila v usodnem letu 1941 sploh ni bilo. Še prej, leta 1939, so namreč iz Sokola izključili prokomunistično skupino, ki torej ni mogla predstavljati nobenega sokolskega krila.

Knjiga na podlagi pričevanj, spominov in arhivskega gradiva oriše strategijo Komunistične partije, ki je svoje člane pošiljala v sokolska društva, da delujejo v trojkah in prevzamejo telovadno organizacijo, ki je bila po svojem statutu apolitična. Po izključitvi partijskih sokolov so ti mimo organizacije delovali naprej in potem v OF pripeljali znatno število sokolov; pri podatkih je posebej indikativno število sokolskih eksekutorjev v Varnostno-obveščevalni službi. Bralec z distanco bo dopustil, da so partijski sokoli želeli postaviti sokolstvo na drugačnih temeljih. Toda osebne izpovedi vodilnih Rusa, Lubeja, Poliča etc. pokažejo, kako so se znašli na liniji Komunistične partije in se vanjo vsi po vrsti včlanili (partijska karakteristika Mitje Ribičiča je zapisala: ko se je umsko razvil, je vstopil v Komunistično partijo). Enosmerni proces, ki je leve sokole avtomatično spreminjal v komuniste, je doživel absurd, ko so po vojni sklicali sokolski zbor; delegati so bili le člani OF. So na njem ustanovili »napredni Sokol«? Nak, ob okupaciji so društvo razpustili Nemci in Italijani, po osvoboditvi pa se je sešlo nekdanje levo krilo, da je v imenu vseh sokolov svoje lastno društvo ukinilo!!? Knjiga je bogata tudi z biografijami pomembnih članov, tema, ki pa je ne obravnava in je na voljo proučevalcem preteklosti, je detajlna mikrozgodovina sokolov znotraj OF: na kakšen način so kot skupina delovali, v kolikšnem obsegu, kako je delovala njihova vzporedna hierarhija etc. Vsekakor delo, ki razblini še enega izmed mitov zgodovine.