Film / Ant-Man in Osa

zadržan +

Visoka šola ideologije.

Scott Lang (Paul Rudd) je Ant-Man, mikroskopski superjunak, zato je idealen za penetracijo v kvantno infinitezimalno realnost, v kateri naj bi se na meji med življenjem in smrtjo – v nekakšnih altervicah, podobno kot Patrick Swayze v Duhu – nahajala izgubljena, subatomska Michelle Pfeiffer. Njen znanstveni, nanotehnološki mož, Michael Douglas, jo hoče nazaj, prav tako njena hči Hope (Evangeline Lilly), ki za potrebe te odrešilne penetracije mutira v superjunaško Oso ( ja, kapitalizem res, kot bi rekla Marx in Engels, trga in skruni družino), primer opolnomočene ženske, ki se sooči s »temno stranjo« ženskega opolnomočenja, okuženo, diabolično nihilistko, imenovano Duh (Hannah John-Kamen).

Vidite, ni vsako žensko opolnomočenje sprejemljivo – Duh hoče to doseči na silo, od zgoraj. Hope-Osa pa skuša to doseči s samozatajevanjem, od spodaj. Sporočilo tega sarkastično staromodnega superjunaškega spektakla – in sploh imperija, imenovanega Marvel Cinematic Universe – je jasno: ženska mora znati biti majhna, da bi bila lahko velika! Ženska naj se opolnomoči, toda neopazno, na neviden in nevsiljiv način! Čudna ideologija za film, ki se ponaša s tem, da je lansiral novo »superžensko«, novo »čudežno žensko«. A to še ni vse. Lang/Ant-Man je nedavno – v filmu Stotnik Amerika: Državljanska vojna – rešil kataklizmični svet, pa ga v filmu Ant-Man in Osa, Marvelovem generiku, kljub temu najdemo v hišnem priporu (z elektronsko zapestnico), ker je delal na svojo roko in ker se pred reševanjem sveta – pred svojo superjunaško intervencijo – ni uradno registriral. Red je red. Sporočilo je torej na dlani: vsakič resda naredimo veliko gospodarsko škodo, a spoštujemo pravno državo! Ideologija Marvelovega superjunaštva je ideologija ameriškega policaja, ki črnca najprej nagarba in opustoši, potem pa ga – ko ga tlači v policijski avto – nežno in uvidevno prime za glavo, da se slučajno ne bi udaril ob streho. In dalje: ideologija Marvelovega superjunaštva je ideologija ameriške zunanje politike – superjunaki v Marvelovih superspektaklih doma, v Ameriki, počnejo to (pustošijo, rušijo, gazijo, testirajo nova destruktivna orožja ipd.), kar sicer počnejo v tujini, v tretjem svetu (zdaj v Iraku in Afganistanu, nekoč v Vietnamu in Koreji). Scott Lang je nekdanji kriminalec, ki se je po »čudežni« pridobitvi nadčloveških sposobnosti prelevil v superjunaka, Ant-Mana, kar pomeni: v obrambo domovine – zaščito domovinske varnosti, meja, nacionalnih interesov ipd. – je treba vključiti tudi podzemlje! In ker Zlo preži povsod, v vsakem kotu, v vsaki špranji, sta Lang/Ant-Man in Hope-Osa še toliko bolj dobrodošla, saj sta sposobna »čudežnega« pomanjšanja na velikost insekta. Tudi insekti so Američani! Če so v Ameriko prišli po legalni poti.