urejanje »
https://www.mladina.si/187312/zygmunt-bauman-retrotopija/?f=uhhucgp7ypgvv7vdaf7huvcfhvc7up

Knjiga / Zygmunt Bauman: Retrotopija

* cf., Ljubljana, 2018, prevod: Katarina Rotar, 18 €

Bernard Nežmah
MLADINA, št. 37, 14. 9. 2018

+ + + +

Prav aktualističen prevod dela lani umrlega velikana sociologije iz leta 2017.

V preteklih dobah so poznali pogled v prihodnost v obliki utopičnih idej, modernosti pa ostaja samo še preteklost kot retrotopija. Še več, globalna epidemija vere v večni napredek se umika globalni epidemiji nostalgije. Prihodnost namreč ni več obetavna, je mora, ki jo tvorijo strah pred izgubo službe, bojazen, da vam zaradi neplačanih dolgov zasežejo dom, da vaše znanje nima več tržne vrednosti. A lucidni sociološki proučevalec Zygmunt Bauman (1925–2017) je bil žrtev hiperprodukcije, pod katero je v zadnjega četrt stoletja produciral v povprečju več kot knjigo na leto. Posledica je enostavna – namesto poglobitve v eno temo je prinašal široke vpoglede. Tako namesto diahronih primerjav predstavlja sedanjost kot unikatno, čeprav so si denimo tudi v renesansi postavili za utopijo vrnitev v preteklost – v antiko.

Njegovo proučevanje modernosti izpostavlja fenomene, kot sta strah in osamljenost, katere utopija je poleg terorizma in nacionalizmov še najbolj pot v maternico. Dobesedno: da smo ljudje, moramo biti sposobni doživeti drugega v sebi, se pravi – brez pogleda in odziva drugega ne moremo razumeti, kdo smo. Internetna komunikacija nam je pobrala simbolne ključe: v dialogu z drugim so izginili pomežik, mrščenje obrvi, gib, nasmeh.

Skratka, Bauman je pozorno opazoval sedanjost, kjer nas od zibelke do groba učijo, da imamo trgovine za lekarne, polne zdravil, ki pozdravijo ali vsaj olajšajo vse bolezni in tegobe našega življenja. Posledično torej sploh več ne obstajamo kot kreatorji lastnega življenja, saj vse rešitve prihajajo od drugod in ne več iz nas samih.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa