Film / Hiša čarobne ure

zadržan

Bodi čudaški!

Še ena sirota – tokrat desetletni Lewis (Owen Vaccaro) – pristane pri odbitem, karnevalskem, čarovniškem stricu (Jack Black), ki živi v gotski palači. Še ena sirota odkrije, da »magija« res obstaja. Še ena sirota se prelevi v čarovnika. Še ena sirota si domišlja, da je Harry Potter.

Hiša čarobne ure, retrofantazijski film, ki ga je posnel Eli Roth, cilja desetletne dečke, ki pa bi gotovo raje gledali Cohenove prave šokerje, »prepovedane« sadove, bodisi Cabin Fever, Krvavi hostel ali Zeleni pekel. Nič ni narobe, če si čudaški, sporoča film, ki ve, kaj sodobni kapitalizem terja od zaposlenih: točno – da so čudaški, »posebni«, »sami svoji«! Če bodo čudaški, bodo disruptivni. Ali pa vsaj inovativni. Hiša čarobne ure ni ne eno ne drugo, le priložnost za Jacka Blacka in Cate Blanchett, da se v slabe dialoge zaganjata tako, kot da so magic