OB POLDAN, OPOLDAN ALI O’POLDAN

BETI TRTOREBRO

TURK BRCONJA

Zdi se, da je gramatika (slovnica) slovenskih domoljubov grob. a videz vara. Slovenski domoljubi so bolj svetovljanski kot kvazi jezikovni puristi.

V vabilu na ponedeljkove demonstracije proti Marakeški deklaraciji, ki po mnenju slovenskih domoljubov pomeni podpis kapitulacije pred divjimi hordami z juga, so zapisali, da se dobimo pred slovenskim parlamentom ob poldan. Zlobni levakarji pa v smeh. Poglej jih, domoljube, še slovensko ne znajo: ne reče se ob poldan, ampak opoldan ali opoldne, nikakor ne ob poldan. A ne bi se mogli bolj motiti v svoji vzvišenosti. Domoljubi niso zaplankani holcerji, ki ne znajo sklanjati ženskih samostalnikov v dvojini, ampak kozmopoliti, ki namesto dvomilijonske slovenske strukture uporabljajo anglosaško gradnjo: ob poldne = at noon. Skratka, ne gre za ignoranco, ampak za superiornost. Naj tudi pri jeziku velja zakon trga! Kdor se upira – izumira. Saj smo vedeli, da se za vztrajanjem pri slovenski slovnici skriva razvpiti slovenski nacionalni interes iz Murgel, ki preprečuje prihod tujega kapitala. In že med drugo svetovno vojno so slovenski komunisti počeli isto: preprečevali, sabotirali so prihod tujega kapitala. Nemškega, italijanskega in madžarskega. A zdaj je drugače. Willkommen, benvenuti, fogadtatás. In če bo večina vztrajala pri fosilnem jeziku, bi vseeno veljalo najti uravnoteženo rešitev med nacionalnim interesom in tujim vplivom: točno o’poldan.

JURIJEV BUNKER