Film / Mary Poppins se vrača

zadržan

Zastarelo.

Disneyjeva Mary Poppins (1964) je klasika, a brez vseh tistih štiklov, ki so postali takojšnji megahiti, to ne bi bila, zato je že kar smešno, ko vas skuša nadaljevanje – Mary Poppins se vrača – “impresionirati” s tako povprečnimi štikli, da jih pozabite, še preden odidete iz kina. Jane (Emily Mortimer) in Michael Banks (Ben Whishaw), brat in sestra, sta zdaj kakih 20 let starejša kot v originalu, Michael je vdovec s tremi otroki, za katere skrbi nova, stroga, energična varuška, Mary Poppins (Emily Blunt), vsem skupaj pa grozi deložacija, saj plenilski londonski banki (Colin Firth!) ne morejo odplačati dolga. In kaj storijo?

Nič, panično začnejo iskati družinske delnice ( jebeno rento), ki bi jih rešile! Sile reda & zakona – Mary Poppins! – očitno niso dovolj. Tale glorifikacija nostalgije-po-nostalgiji je barvita in poskočna, a zastarela, niti približno supercalifragilisticexpialidocious. Subverzivno je le to, da je Jane sindikalistka – Walt Disney je namreč sindikate patološko preziral. Toda sporočilo, da postane naš svet najboljši izmed vseh svetov, ko banke prevzamejo “dobri”, “pošteni” bankirji, je tipično disneyjevsko.