Film / Pisma iz Benetk

proti

Smrt v Benetkah.

Morton Vint (Jonathan Rhys-Meyers), ameriški literarni impresario in biograf, si skuša na vsak način prisvojiti pisma, ki jih je zapustil kultni pesnik Jeffrey Aspern (Byron po Byronu! Shelley po Shelleyju!), zato se – kot vrtnar! – nastani v beneški vili, v kateri živita Aspernova nekdanja muza (Vanessa Redgrave) in njena nečakinja (Joely Richardson), toda boj za literarno zapuščino kultnega pesnika izgleda tako absurdno bedasto in tako mučno okorno kot tale ekranizacija literarne zapuščine kultnega Henryja Jamesa. James je svet doživljal zelo filmsko, zato ne preseneča, da so ekranizirali toliko njegovih del. Nekatera – recimo Evropejce, Bostončanke in Golden Bowl – je ekraniziral tudi James Ivory.

Pisma iz Benetk – posneta po Jamesovi noveli, pri nas naslovljeni Aspernovi rokopisi – pa izgledajo kot film Jamesa Ivoryja, ki ga je režiral kak pocarski Tommy Wiseau, ja, The Disaster Artist (“auteur” katastrofalne Sobe). Ironično, film – amaterski softcore – je produciral Ivory.