Film / Najlepša dežela na svetu

za

Neverjetna svoboda migrantov.

Želimir Žilnik, avtor Zgodnjih del (1969), enega izmed najboljših jugoslovanskih in evropskih filmov (natanko pred 50 leti mu je prinesel berlinskega Zlatega medveda), se je v zadnjih letih prelevil v analitika dobe beguncev in migracij (Destinacija_Serbistan). V Najlepši deželi na svetu pokaže, kako se mladi migranti, med katerimi je tudi entuziastični Bagher Ahmadi, na Dunaju integrirajo ter mojstrijo v novem jeziku, novem poklicu, novem multikulti okolju, novih odnosih in novi svobodi, obenem pa tuhtajo, kako bi uprizorili svoje leto ’68, kako bi se torej uprli represivni tradiciji, ki pride za njimi v obliki Haidarja, Bagherjevega patriarhalnega, koranskega deda – ilegalno, prek slovenske meje.

Najlepša dežela na svetu je zrela, trezna, angažirana dokudrama, kombinacija dokumentarca in fikcije, kar pa ne čudi – usode migrantov in beguncev so tako neverjetne, tako bizarne in tako absurdne, da izgledajo fiktivno, navsezadnje, Bagher je od Afganistana – “najlepše dežele na svetu” – prek Irana, Turčije, Grčije in Balkana do Dunaja potoval tri leta! Toda ta pot ga je prelevila v človeka novega kova – in nove svobode, ki gre Evropejcem, vse manj svobodnim, vse bolj na živce. (Kinodvor)