Podnebne izredne razmere

Avstrija si je zastavila višje podnebne cilje

Avstrijski poslanci so štiri dni pred predčasnimi volitvami z veliko večino glasov razglasili boj proti podnebnim spremembam za najpomembnejšo prednostno nalogo. Ob razglasitvi izrednih razmer so vlado pozvali, naj Avstrija emisije toplogrednih plinov kar najhitreje in še pred letom 2050 zmanjša na nično stopnjo. Četudi so mnogi ta poziv označili za »histeričnega« ali »simboličnega«, predvsem skrajno desni Svobodnjaki (FPÖ), ki so edini glasovali proti, pa bo akt vendarle imel posledice. Tako naj bi recimo pri vseh prihodnjih vladnih odločitvah morala vedno oceniti še vpliv na podnebne spremembe. Na mednarodni ravni naj bi si avstrijska vlada prizadevala za dosego cilja, da se svetovno segrevanje omeji na 1,5 stopinje Celzija. Avstrija pa bo morala odslej tudi redno in jasno javnost obveščati o podnebni krizi.

Podobno kot Avstrija so izredne podnebne razmere razglasile tudi nekatere druge države ter predvsem dežele in mesta. Skupaj so po podatkih organizacije The Climate Mobilization izredne razmere razglasile vlade v 20 državah in 1080 mestih po vsem svetu. Letos poleti so o izrednih podnebnih razmerah odločali v Nemčiji, a je vladajoča večina tak predlog njihove Levice zavrnila. So pa izredne razmere ob tem razglasila nekatera nemška mesta, letos pomladi denimo Konstanca, ki se je pri tem zavezala k večji angažiranosti v boju proti podnebnim spremembam. Tudi britanski parlament je 1. maja razglasil izredne razmere, podporo takšnemu aktu pa zbirajo tudi ameriški poslanci in senatorji.