Film / Dober dan za delo

proti

Slovenski orientalizem.

Armin (Aleksandar Seksan), dobrodušni brezposelni Sarajevčan, rojeni poštenjak (poročen, z enim otrokom in drugim na poti), dela vse, da bi dobil delo, a ga povsod brezčutno zavrnejo, tako da je na koncu prisiljen delo najti tam, kjer ga delo – na absurden, ciničen način – vedno zanesljivo čaka. Pozor, prihaja spoiler – v ječi. Dober dan za delo, posnet v Sarajevu, oglašujejo kot film o človeku, ki je “predober za ta svet”. Morda je predober le za ta film. Bolje bi se podal kratkemu filmu, magari študentskemu.

Ker pa ga je Martin Turk razvlekel v celovečerec, mora nekako zapolniti čas, zato nas – čudno vztrajno – utruja z epizodami, v katerih Bosanci z avtomobili zbijajo kolesarje, bežijo s kraja nesreče, odpuščajo poštenjake, drug drugega psujejo, jebejo in izsiljujejo, kradejo, lažejo in sploh grešijo. Moral je priti Slovenec, da jim pove in pokaže, kakšni so. To “eksotiziranje” deluje tako kulturno šlampasto in pokroviteljsko, da vzbuja mučno nelagodje. In retorično vprašanje: je Turk v Bosno zgolj preslikal Slovenijo – ali pa gre že kar za “kulturno prisvojitev”? Film rahlo odreši le glavni igralec, Aleksandar Seksan, ki pa je res predober za ta film. (Kinodvor)