Film / Klic divjine

zadržan

Zlata mrzlica.

Klic divjine je precej staromodna in zmehčana verzija Londonove klasike (1903), toda prežgana z digitalno revolucijo, kar seveda pomeni, da so vse živali (vključno s psom Buckom, sicer “sužnjem” krutih zlatokopov, zlate mrzlice in vprežne pošte), ki so bile v prejšnjih verzijah žive, po novem digitalne, čudno ne-žive in ringelšpilsko antropomorfne (nenehno čakamo, da bodo spregovorile), to pa film prelevi v polbrata Knjige v džungli, ojačane s klicami Lova za izgubljenim zakladom, saj Johna Thorntona, zapitega melanholika, ki svojo žalost utaplja v “zlati” divjini (Aljaska, Yukon), igra Harrison Ford, veteran Vojne zvezd, ki išče “duhovni” zaklad in ki le še enkrat potrdi, da se zna zelo lepo in prepričljivo pogovarjati s specialnimi efekti.

Od Jacka Londona ne ostane kaj dosti. Zlata mrzlica izgleda kot kaka folklorna prireditev. Psi se ne žrejo med sabo. Povratnik je bil bolj londonski od Klica divjine.